Foto: Thinkstockphotos.com
priloga Moje zdravje

Z vnetjem mehurja se soočajo predvsem ženske

priloga Moje zdravje - četrtek, 31.01.2013 ob 13:00
Avtor: Irena Račič

Med okužbami sečil je vnetje mehurja najpogostejše in tudi sicer je tovrstno vnetje med najpogostejšimi vnetji nasploh, pesti pa predvsem ženske. Po nekaterih podatkih pomeni kar 1,2 odstotka vseh obiskov pri zdravniku pri ženskah in 0,6 odstotka pri moških.

O vnetju mehurja, ki velja za eno bolj neprijetnih infekcij, smo se pogovarjali z urologom doc. dr. Tinetom Hajdinjakom iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki pravi, da 50 odstotkov žensk vsaj enkrat v življenju preboli vnetje mehurja, medtem ko je med bolnicami, ki se jim vnetje ponavlja, 20 odstotkov takšnih, pri katerih vnetje mehurja napreduje tudi v vnetje ledvic.

Zastajanje urina v mehurju je idealno gojišče za bakterije


»Okužbe sečil pomenijo kar do 40 odstotkov vseh bolnišničnih okužb, sicer pa je vnetje mehurja tipična težava spolno aktivnih žensk, zlasti pogosto se ta težava pojavlja v začetku spolnega življenja in pri menjavi spolnega partnerja,« razlaga naš sogovornik in dodaja, da so vnetja sečil pogosta tudi pri otrocih, kjer ta lahko kažejo na prirojene motnje. Motnje sečil so najpogostejše prirojene motnje nasploh pri otrocih, tako pri deklicah kot pri dečkih, in se pogosto kažejo kot vnetje sečil.

Pri starejši populaciji (starejši od 65 let, moški s povečano prostato, sladkorni bolniki) je glavni dejavnik tveganja za vnetje mehurja slabše izpraznjevanje mehurja. Urin, ki zastaja v mehurju, je namreč idealno gojišče za bakterije. Do vnetja mehurja kot posledice nepopolnega izpraznjevanja mehurja lahko pride tudi zaradi tako imenovane motnje statike medeničnega dna, ki se pojavlja pri večrodnicah, pri katerih prihaja do povešanja medeničnih organov ‒ cistokele.

137952157_1.jpg

Ponavljajoča vnetja – razlog za obisk specialista

Pri večini bolnikov vnetje mehurja diagnosticirajo in zdravijo splošni zdravniki, pri ženskah ginekologi, pri otrocih pa pediatri. »Če se vnetje pogosto ponavlja, je to razlog za obisk specialista urologa, ki opravi slikovne in druge preiskave, s katerimi išče rizične dejavnike, bodisi prirojene bodisi pridobljene,« razlaga doc. Hajdinjak. »Zgolj simptomi, kot so pogosto, srbeče in neprijetno uriniranje, nenadno siljenje na vodo ter bolečine v spodnjem delu trebuha, čeprav so prvi znaki vnetja mehurja, niso dovolj za diagnozo bakterijskega vnetja, pri katerem se bolniku predpiše tipični antibiotik. Razlog za težave tam spodaj so namreč lahko tudi glivične okužbe (kandida), virusne bolezni (herpes), klamidija, trihomonas, gonoreja ali celo tuberkuloza. Zdravljenje z običajnimi antibiotiki za uroinfekt je smiselno le, če gre za bakterijsko okužbo. V takem primeru, če ni dejavnikov tveganja in vnetje opredelimo kot nezapleteno, je zdravljenje lahko kratkotrajno, v enem odmerku ali tri dni. Pri nezapletenem vnetju mehurja se ne določa vrste bakterij, ampak je dovolj enostaven pregled urina, pri katerem se ugotavlja prisotnost bakterij in levkocitov, nato pa se izkustveno predpiše kratkotrajni odmerek antibiotika.« Če takšno zdravljenje ne pomaga, če gre za tako imenovano zapleteno vnetje sečil, če vnetje traja ali se pogosto ponavlja (več kot štirikrat na leto), pa je treba s pomočjo urinokulture ugotoviti, katera bakterija je povzročitelj in na kateri antibiotik je občutljiva,« poudarja urolog, »včasih je treba bolnika napotiti k specialistu, da se ugotovi morebitne sprožitvene dejavnike, kot je na primer veziko-ureteralni refluks, ki jih je mogoče z operacijo odpraviti.«

Bakterije v urinu niso vedno razlog za zdravljenje


Prisotnost bakterij v urin brez znakov vnetja, pravi doc. Hajdinjak, pa ni razlog za zdravljenje z antibiotiki. Bakterije v urinu imajo pogosto starejše ženske in sladkorni bolnikih, pa tudi številne mlajše ženske. Kolonizacija sečil z bakterijami, ki ne povzročajo težav, po najnovejših raziskavah lahko ščiti pred naselitvijo škodljivih bakterij. Asimtomatske bakteriurije se torej ne zdravi, če oseba nima kliničnih znakov vnetja (denimo vročine), razen pri nosečnicah, pred urološkimi operacijami in morda pri bolnikih po transplantaciji organov. »Le nosečnice v vsakem primeru zdravimo z antibiotiki, če so v urinu prisotne bakterije, tudi če nimajo težav, saj s tem zmanjšamo tveganje za prezgodnji porod, za zaplete pri otroku ipd.,« poudarja naš sogovornik.

Kako si lahko pomagamo sami?

Pri nezapletenih uroinfektih si lahko pomagamo tudi sami. Tako rekoč vsaka lekarna ima za to težavo svoj 'zvarek', pravi doc. Hajdinjak in obenem poudarja, da mora vsak posameznik iz bogate izbire nasvetov in najrazličnejših preparatov poiskati tisto, kar mu bo pomagalo. »Urologi priporočamo brusnični sok oziroma pripravke iz brusnic, vitamin C, pa tudi hrana je izrednega pomena.«

Nekaterim bakterijam za njihov obstoj ustreza kislo okolje, večini pa takšno okolje ne odgovarja. V tem primeru poskušamo zakisati urin, in sicer lahko to dosežemo z vitaminom C, ki ga lahko zaužijemo do največ 1000 miligramov (1 g) dnevno. Kadar pa je urin močno kisel in ga želimo nevtralizirati, lahko to naredimo s sadnimi sokovi, ki vsebujejo citrate (denimo limonin ali pomarančni sok); citrati so snovi, ki se v organizmu metabolizirajo in, paradoksalno, delajo urin bazičen. Na težave z vnetjem sečil lahko, kot že rečeno, zelo vplivamo tudi s spremembo prehrane. »Nekoč mi je bolnica, ki je preskusila že marsikaj, da bi rešila problem ponavljajočih se uroinfektov, dejala, da je to uspela rešiti šele, ko je zamenjala prehrano,« se spominja naš sogovornik in razmišlja, da velja morda celo poskusiti, če ste vegetarijanec, s spremembo in uvedbo živalskih beljakovin, mesa in mleka v prehrano. Če pa niste vegetarijanec, poskusite, ali bi se pogostnost ponovnih vnetij mehurja zmanjšala, če bi spremenili prehrano v tej smeri. Morda je lahko učinkovit tudi pripravek, ki temelji na sladkorju D-manozi, ki naj bi ovirala pritrjevanje bakterij na steno mehurja. Tukaj je še vsem dobro znan ursi čaj, ki pa naj ga ne bi pili dlje kot nekaj dni, poleg tega pa ursi čaj ni primeren za nosečnice in majhne otroke.

_76721537.jpg

Pomembna je higiena in popolna izpraznitev mehurja

V izogib neprijetnim težavam z mehurjem je smotrno upoštevati tudi nekatere preventivne ukrepe. Pomembna je primerna higiena spolovila, to pomeni, da ne smemo pretiravati z umivanjem in uporabo bazičnih mil. Prav tako je pomembno, da se dobro očistimo po veliki potrebi. Bakterijska vnetja namreč najpogosteje povzročajo bakterije, ki so sicer normalno prisotne v prebavilih, in ker je ženska sečnica krajša, neustrezna higiena poveča tveganje okužbe ter posledično vnetja. Kadar so vnetja povezana s spolnimi odnosi, je priporočljivo sprazniti mehur pred spolnim odnosom in po njem. Prav tako je pomembno piti dovolj tekočine, in ko gremo na stranišče, moramo poskrbeti, da vedno povsem izpraznimo mehur, za kar se je treba tudi znati sprostiti, ne samo napenjati. Ker je pred nami obdobje kopalk, nas je zanimalo, ali drži, da do vnetja mehurja pride tudi zaradi mokrih kopalk. »Glede tega so mnenja deljena,« pravi doc. Hajdinjak, »a vendar lokalno hlajenje tega predela lahko vpliva na imunski sistem, ki je kompleksna zadeva in je še daleč od tega, da bi bil preučen. S tega stališča mokre kopalke lahko prispevajo k dovzetnosti tudi za vnetje mehurja. Če ženska opaža, da mokre kopalke vplivajo na težave z mehurjem, potem naj poskrbi za redno preoblačenje.«

Komentarji
  1. Dodaj komentar