Nasveti naših babic

Biološko konzerviranje zelenjave

Nasveti naših babic - četrtek, 06.01.2011 ob 10:53
Avtor: sm

Čeprav sta najbolj znani kisani vrtnini repa in zelje, lahko na tak način pripravimo tudi kumare, papriko, korenje, gobe in olive.

Čeprav sta najbolj znani kisani vrtnini repa in zelje, lahko na tak način pripravimo tudi kumare, papriko, korenje, gobe in olive. Biološko kisanje temelji na mlečnokislinski fermentaciji, pri kateri iz sladkorja ob pomoči bakterij dobimo mlečno kislino. Tak način konzerviranja je pomemben zato, ker omogoča, da živila ohranijo svoje bistvene sestavine, ki jih s termično obdelavo po navadi uničimo. Postopek poteka v več fazah. Izbrano povrtnino očistimo vseh nečistoč in ji odstranimo vse poškodovane ali neustrezne dele. Razrežemo jo na dva do štiri milimetre debele rezine, ki naj bodo čim daljše. Z rezinami napolnimo lesene kadi in jih po plasteh solimo. Sol selekcionira mikroorganizme in usmerja fermenatcijo. Ko je kad polna, jo obtežimo s kamenjem, betonskimi bloki ali vodnimi blazinami (obtežitev mora biti 10 do 25 odstotkov teže zelenjave). Dan ali dva kasneje začnejo na površini nastajati mehurčki, kar je znamenje, da fermentacija poteka. Po treh do štirih tednih je kisanje končano. Sledi zorenje, katerega namen je znižati vsebnost sladkorjev pod 0,5 odstotka; zorenje naj poteka v hladnem prostoru. Pa dober tek!

 

Moje zdravje št. 07 / 14. februar 2006

 

Komentarji
  • petek, 18.07.2014 ob 22:39
    9jUyIS Thanks for sharing, this is a fantastic blog.Really thank you! Really Cool.
  1. Dodaj komentar